Župančič in Bela krajina

Oton se je v mislih redno vračal v svojo rodno Belo krajino. O tem pričajo njegove pesmi in zapisi.

»Moja prva mladost je bila lepa«

Moja prva mladost je bila lepa, in še danes sem vesel, da sem jo preživel v vasi in v Beli krajini med vedrim in bistrim ljudstvom, ki ga je tudi v hudih časih spremljala pesem, ples in smeh.

»Ali veste vi, otroci, kaj se pravi bose noge, odkrita glava in razgaljena nedra, da ti more do kože blato in prah, voda in veter, sonce in mraz? Spominjam se glavnega torišča na Majaru v rojstni vasi Vinica, kjer smo se igrali in bili svoje prve boje za čast in odliko, in ob Kolpi, kjer ni bilo ne konca ne kraja sončenju in kopanju.«

Dragatuš

»Nato smo se s starši preselili v Dragatuš. Spomnim se, kako je bila takrat vsa vas naša, noben plot ni bil resnična pregraja; ako ga nisi preskočil ali pri prelazu prekoračil, si ga že kako prekobalil ali preplezal. Za vsako drevo smo vedeli, kdaj je zrelo, in selili smo se kakor škorci z dobrega na boljše.«

Oton Župančič

Vračanje domov

Oton se je v mislih redno vračal v svojo rodno Belo krajino, o čemer pričajo njegove pesmi in zapisi. Vabimo te, da nas obiščeš, začutiš in odkriješ Župančičevo Belo krajino ter pokukaš v Cicibanov svet.

Obišči nas

Koder hodim, vedno in povsod me spremlja mogočni šum Kolpe, ki se preliva pod viniškim gradom čez jez, in rahlo žuborenje Dobreća, studenca, skritega blizu Dragatuša v najtišji dragi sveta.

Povej mi kdo, kam oblaki plujo, kam ptice lete, kam vode teko, kam človek gre.

Iz slovstva za deco je najboljše komaj dovolj dobro.

Vesel sem, da mi je tekla zibka v Beli krajini, polni svetlobe in blagoglasja.

Mlad, mlad – to se pravi v srcu vsega življenja.

Kuj me, življenje, kuj!

Meh za smeh in vrečo sreče Ciciban za nami vleče, ne za hišo zidano, le za voljo židano.

Predaj se vetrom – naj gre, kamor hoče! Naj srce se navriska in izjoče! Vendar mornar, ko je najvišji dan, izmeri daljo in nebeško stran.

Odpri vrata, krajina mi bela, svetla in vesela, bodi v nji vsa zlata.

Kdor ljubi vino, z njim sem brž ubran, kdor ljubi ženo, mi je blagrovan, kdor ljubi knjigo, bodi spoštovan, vi ljubite vse troje – ne bova si nadvoje.

Veš, poet, svoj dolg?

Podaj mi roko, pesem, ti me vodi.

Pogosta vprašanja

Zbrali smo odgovore na vprašanja, ki jih obiskovalci zastavljajo najpogosteje. Če odgovora ne najdeš, nam piši ali nas pokliči.

Ali moram vstopnico rezervirati vnaprej?

Ne, vstopnico kupiš ob prihodu na kraju samem. Predhodna najava je potrebna le za skupine in vodene oglede – pokliči nas na 07 306 43 43 ali na zupancic.vinica@ric-belakrajina.si.

Ali ponujate programe za šole?

Da. Za vrtce, osnovne in srednje šole pripravljamo pedagoške programe, delavnice in vodstva, ki jih prilagodimo starosti otrok. Za termin in vsebino nas pokliči na 07 306 43 43 ali na zupancic.vinica@ric-belakrajina.si.

Kje lahko preverim odpiralni čas?

Odpiralni čas bomo objavili pred ponovnim odprtjem hiše. Več na strani Odpiralni čas. Za obisk na izbrani datum nas lahko tudi pokličeš.

Kako lahko najavim skupino?

Skupino najavi po telefonu 07 306 43 43 ali na zupancic.vinica@ric-belakrajina.si ali z obrazcem na strani Kontakt. Sporoči nam želeni termin, velikost skupine in starost udeležencev.

Ali je hiša psom prijazna?

Psi v notranje prostore Spominske hiše Otona Župančiča niso dovoljeni. Med obiskom lahko počakajo zunaj, kjer jim je na voljo senčen prostor, poskrbeli pa bomo tudi za svežo vodo.

Kako pridem do Spominske hiše?

Spominska hiša stoji v središču Vinice, na naslovu Vinica 9. Opis poti in povezavo do zemljevida najdeš na strani Kako do nas.